Ti stereotipi spremljajo človeško družbo že od njenih najzgodnejših oblik simbolnega izražanja. Ljudje so si svet razlagali in strukturirali s pomočjo podob, ki so poenostavljale zapleteno resničnost v prepoznavne vzorce. Ti vzorci so imeli pomembno kognitivno funkcijo, hkrati pa so pomembno prispevali k obstoju družbenih struktur kakršne poznamo danes. V obdobju naše zgodovine, ko civilizacija še ni bila izoblikovana, je bilo preživetje veliko zahtevnejše kot v sodobnem času. Okolica je bila polna nevarnosti, hrana ni ležala vsepovsod in treba se je bilo znajti. S temi vzorci ki so ločevali oziroma pomagali opredeliti situacijo iz preteklih izkušenj, so bili pogosto odločitev med življenjem in smrtjo. Določene značilnosti živali, ki so bile ''nenavadne'' ali ''neprivlačne'', so pogosto nakazovale na bolezen ali nevarnost kar je sprožilo previdnost in izogibanje. Na drugi strani pa so vizualne značilnosti, povezane z zdravjem, nakazovale večjo verjetnost za zdrave potomce. Višina, moč, zdravo telo in podobne oznake so se utrdile kot želene lastnosti, ki so poskrbele za večjo možnost preživetja.